Kašpar

Oni dan sem se po službi usedel v avto, odprl šipe, nabil hlajenje, kajti zunaj je bilo sigurno preko 30 stopinj. Zapeljem iz parkirnega boksa, naredim pet metrov, ko me ustavi ena ženska in mi skozi odprto okno poda roko. Izgledalo je, kot da sva stara znanca, čeprav sem jo videl prvič v življenju. Kaj je njena gesta pomenila, pa sem izvedel prav kmalu.

“Ukradli so mi 100 evrov in mobitel, prosim pomagaj mi,” me je ogovorila.

Takim ljudem pač ne nasedam in tudi, če bi imel v žepu jurja, ji ne bi dal niti centa. Odgovoril sem ji, da s seboj nimam denarja. Nato je nadaljevala:

“Zapelji me do tvojega doma, da vzameš denar.”

Izgovoril sem se, da imam opravke.

“Potem pa pojdi dvignit na banko,” je nadaljevala.

Odgovoril sem ji, da nimam kartice.”

Saj ti bodo dali, saj te poznajo. Tudi meni so dali denar brez kartice.”

Še vedno nisem bil zainteresiran za stvar, pa saj teh besed ne moreš resno jemati. Brez kartice gre bolj težko.

Nato pa stegne roko v avto in me poboža po licu. Ko je videla, da ne bo nič dosegla, je iz rokava stresla še zadnjega aduta:

“Bova šla pa potem enkrat seksat.”

Ok, to je pa odločno preveč. Odpeljem, ona pa mi še zabrusi, da sem nesramen. Sunkovito sem speljal in spregledal avto, ki se je s parkirnega prostora na levi strani enosmerne vključeval v promet. Priznam, v šoku ga nisem videl, hotel sem le čim hitreje se oddaljiti od te čudakinje za najmanj 100 metrov. Na srečo me je voznik pravočasno opazil, tako da sem šel jaz lahko varno mimo.

Ne morem verjeti, da nekateri nasedajo na take poceni fore. Večini so ukradli 100 evrov, mobitel, izgubili karte za vlak … Pa tudi, če bi bilo res. Kaj ti jaz morem, če so ti ukradli mobitel. Naj ti jaz kupim novega?!

Objavljeno dne 4.08.2008 ob 00:08 Zapisano pod: Blodnje. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.