Kašpar

“Hvala Bogu!” - to je vse, kar lahko rečem po preteklih dneh, ko sem imel težave z računalnikom.

Začelo se je prejšnji teden. Zaženem računalnik. Nič. Le opozorilo, da je trdi disk v okvari. Butam z glavo v steno, zakaj nisem riskiral tistih 100 € in nabavil zunanji disk, kamor bi delal back-upe. Samo dejstvo, da je crknil disk, me niti ni tako pretreslo, saj je računalnik star štiri leta in kakšna komponenta gre v tem času že v franže.

Užalostilo me je, da je izginilo na tisoče slik, na stotine filmčkov, posnetih v zadnjih štirih, petih letih. K vragu je šlo zadnjih pet let digitalnih spominov, vse od konca osnovne šole pa skoraj do mature. Kličem naokrog, kaj se rešiti da. Računalnik smo nekako spravili v pogon, želeli prenesti podatke, ki so bili na disku. Brez uspeha. Potem smo računalnik peljali k mojstru, ki je zadevo poštimal, kolikor je bilo možno.

Diagnoza: bad sectorji na C-disku, upajmo, da bo mogoče rešiti E-disk. Le višji sili se imam zahvaliti, da je bil E-disk uspešno prenešen. Seveda moram omeniti, da so bile skoraj vse slike na E-disku.

Vseeno pa ostaja grenak priokus. Nekaj slik in dokumentov je bilo na C-ju. Če me spomin ne vara, je bilo nekje prav nekaj starejših slik iz leta 2004, ki jih moram imeti na enem izmed CD-jev. Kje pa so stari CD-ji, je pa drugo vprašanje. Pri sošolcih iz OŠ?

Po vseh teh dneh upanja za stare slike priporočam vsem, kot sem jaz, naj vendar delajo back-upe. Ni lepšega, kot obujati spomine ob starih slikah. Čez dvajset let bi ubijal za izgubljene fotke.

P. S. Če ima kdo kaj starih slik naše generacije, naj jih zapeče. Če pa ima kdo kakšne moje CD-je, pa naj jih prosim vrne.

Listam svežo Blogorolo, kjer pozivajo, naj pokažemo, kakšno namizje imamo. Desktopov sem po forumih videl že mnogo. Ponavadi pa so vsi lično pospravljeni, ikone so razporejene na več smiselnih sklopov, običajno tudi pa je še XP tema malce pošmekana.

Jaz sem popolno nasprotje tega. Ikone so razmetane, na namizju je polno neuporabnih ikon, na računalniku imam filmčke, ki bi jih z lahkoto zbrisal, saj sem jih že zdavnaj zmonitral in pretočil na Youtube, tu so še Wordovi dokumenti, fotke, zipi … Skratka, če bi kdo od vas upravljal z mojim računalnikom, bi se lahko izgubil.

Jaz pa sem navajen na to zmedo. Osnovne ikone hitro najdem oz. vem kje so, za ostalo pobrskam po Mojem računalniku.

Prešinilo pa me je vprašanje, če ni (ne)urejenost namizja celo odsev človeka. Povej mi, kakšno namizje imaš in ti povem kdo si. Ja, red ni moja vrlina. Točnost tudi ne. Zamujam in ne pospravljam za sabo. V mojo sobo vas ne spustim.

Da si boste lažje predstavljali, o čem govorim - my desktop:

Simona Rebolj me je v komentarjih vprašala, kako mi je v komentarju uspelo citirati njeno izjavo. Čeprav je tole bolj Pi.Romanovo področje, ji bom (in ostalim, ki tega ne znajo) skušal pomagati.

Najprej si oglejmo, kaj citat v WP sploh je. Od teme je odvisno, kako izgleda. Pri meni izgleda takole:

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Proin aliquam magna sed tellus. Nulla leo. Nam a purus ut nulla nonummy ornare. In hac habitasse platea dictumst.

Citiramo lahko v postih, lahko pa tudi v komentarjih. Stvar je sila enostavna. Postopek je sledeč:

1. Pred citat vpišemo kodo <blockquote>
2. Citiramo.
3. Na koncu citata uporabimo kodo </blockquote>
   4. Poljubno lahko nadaljujemo post/komentar s svojim tekstom. Seveda lahko svoj tekst vstavimo tudi pred citat.

Pomembno!
Kadar citiramo v komentarjih, kodo vpišemo v okence za komentiranje, kadar pa citiramo v postih/zapisih, pa izberemo možnost HTML koda (sicer ponavadi uporabljamo možnost Grafični urejevalnik).

Če danes velja, da snov za seminarske črpamo z Wikipedie, se bo to v prihodnosti spremenilo. Če danes obstajajo pomisleki o verodostojnosti podatkov na spletnih enciklopedijah, tega strahu v prihodnosti ne bo več. Google namreč pripravlja spletno enciklopedijo, ki jo bodo pisali znanstveniki. Enciklopedija se bo imenovala Knol.

Za razliko od Wikipedie, vsebine ne bodo mogli pisati vsi uporabniki spleta, temveč le storkovnjaki. Mi pa bomo lahko vsebine komentirali, kritizirali, ocenjevali, predlagali … Projekt bo tudi plačan, avtorji bodo dobili honorar, saj bodo na straneh oglasi.

Sliši se sila zanimivo in še enkrat se bo potrdilo pravilo, da danes uporabnik izbira (strokovne) vsebine (zastonj?).

Tukaj si lahko pogledate primer članka Inosomnia, več o projektu pa si lahko preberete na Googlovem blogu.

Hočem uploadati filmček s koncerta na Youtube, pa se mi prikaže tole:

Nekaj trenutkov kasneje pa dela že vse normalno:

Se komu kaj sanja, kaj bi bilo? Nekaj podobnega se je zgodilo tudi že z Blogosom.

Slike in video s koncerta pa jutri - filmčki se že pretakajo na splet.