Kašpar

Ni mu moč ubežati.

Najbolj priznane firme v svetu mode so me povabile, da bi sodeloval pri ustvarjanju kolekcije hlač jesen-zima 2007. Povabilu sem se odzval in smo naredili tri hude stile. V filmčku je moje delo lepo predstavljeno.

Upam, da so vam bile oblekce všeč. Lahko jih kupite v najbližjem Family shopu ali v Trbižu (tam, kjer se kupijo usnjene jakne - baje original usnje).

Danes nič o basketu, kot mogoče namiguje naslov. Govorili bomo o t. i. subliminalnih sporočilih.

Ne bom dologvezil. Vsi vemo, da če Stairway to Heaven zavrtimo nazaj, slišimo satanistična sporočila. Danes pa sem med branjem Oragnona zasledil zanimivo subliminalno sporočilo, ki se skriva v besedah “hala Tivoli”.

Če preberemo “hala Tivoli nazaj”, dobimo stavek:

“I lov it, Alah!”

Švedski snus za perfekten nasmeh.¹

1. Sliko sem našel na Googlu, tekst sem dodal v minuti v Slikarju. [↩]

Šef me je nadrl, da ne napišem nič pametnega. Zato sem se danes v popolni bojni opremi odpravil na teren. Pri Maxiju sem (seveda v varovalnih barvah in dobro skrit za smetnjakom) opazil Nino O. Inkognito sem ji sledil v bližnjo kavarno, kjer se je odpravila v prostor, označen s črkama W in C.

Zaprla se je v svojo kabino, jaz pa sem jo opazoval skozi ključavnico z mojimi posebnimi mikronapravami. Okoli mene so se sukali številni drugi paparaciji, tam je bilo tudi veliko oboževalcev. Neuradno pa naj bi bil v stranišču tudi njen meneđer. Vsi so se borili za čim boljšo fotografijo, dotik, avtogram ali le za pogled zvezdnjice.

Tudi sam sem stopil v akcijo. Skozi ključavnico sem porinil fotografski objektiv in posnel tudi fotografijo, ki zgovorno priča, da tudi zvezdniki čepijo na stranišču.

Tole fotografijo sem posnel:

Fotografija pa ne pove, če je Nina O. lulala ali kakala. Zaradi dvomov sem udrl v sosednji kabini in povprašal gospe, ali je Nina O. lulala ali je kakala. Prva gospa mije zatrdila, da je lulala, saj je bilo slišati urin, ki je tekel v školjko. Druga gospa pa je rekla, da je kakala, saj se je poprej slišalo prdenje, pa še smrdelo naj bi. Ni mi preostalo drugega, kot da sem sam pogledal nastao situacijo. Z vatrirano palčko sem iz stranišča, kjer je prej Nina O. opravljala potrebo, pobral vzorčke in jih nesel v laboratorij. Našli niso ničesar. Sam pa sem kasneje, ko sem v lastni temnici razvil fotografije, opazil v desnem kotu še računalnik. Obstaja sum, da se je Nina O. tja zaprla, saj je na računalniku gledala nekaj, kar ne bi smel gledati nihče drug. So bili to tajni dokumenti, porniči ali nemara celo njene gole fotografije (Takoj so se pojavila vprašanja, kdo jih je slikal, kje bodo objavljene … ?)?

K temu moramo prišteti še nasmeh na njenem obrazu. Zakaj se tako smeji? Mnogi so skušali razvozlati skrivnost njenega nasmeha, vendar naj bi bila to še težja uganka kot tista z Mona Liso. Ko je odvihrala s stranišča, sem s posebnimi antenami skušal iz zraka privabiti čim več informacij, ki so oistale v zraku pri brezžični povezavi njenega računalnika z neznano napravo. Strokovnjaki so mi sicer očitali, da moja tehnika ni bila pravilna. Pa nič za to!

Za Nino O. se je izgubila vsaka sled. Odšla je v trdno temo, čeprav je bila ura šele štiri popoldne (!) (Tako se bolje sliši, bo večji trač.).

Kaj točno je Nina O. delala tistega dne na stranišču, je še vedno skrivnost zavita v meglo. Neizpodbidno dejstvo pa je, da tudi zvezdniki hodijo na stranišče.

Toliko o tračih. Če se vam zgodba zdi povsem bosa, je to vaš problem. Vsekakor pa je zgodbo opeval ves rumeni tisk.