Kašpar

Na začetku je bila Pangea. Kasneje je razpadla na Gondvano in Lavrazijo. Nato so nastali kontinenti. Eden izmed njih je bila tudi Evropa.

Nekaj milijonov let kasneje so se pojavili Slovani. Iz njih so se formirali Slovenci. Po dolgih letih hlapčevanja pod nemško govorečo roko, so leta 1918 pristali med sebi enakimi. V državi SHS, kasneje pa še v istoimenski kraljevini. Po vojni so prišli časi federativne republike Jugoslavije. Šest narodov je živelo v eni državi. Toda Slovencem to ni bilo všeč. Želeli so se odcepiti. In so se. Leta 1991.

A glej ga zlomka, postali so samostojni, državo pa so še naprej razdelili. Tako so leta 2008 dobili pokrajine. Več občin skupaj se je povezalo v pokrajine. Zelo kmalu pa je med pokrajinami prišlo do prepirov, pretepov in vojn. Zato so se leta 2024 pokrajine osamosvojile. Na ozemlju nekdanje Slovenije je nastalo 14 novih držav. Okrog ljubljanske pokrajine so Osrednjeslovenci zgradili ljubljanski zid. Če kak Ljubljančan prepleza zid, ga ubijejo.

Kot da to ne bi bilo dovolj, je leta 2038 prišlo do pokrajinske vojne. Trenja znotraj pokrajin so bila prevelika. Vsaka občina se je osamosvojila. Ker pa ima vsaka občina svoj center, so se spuntali ljudje z obrobja in požgali marsikateri občinski uradovalni objekt. Končalo se je s podpisom mirovne pogodbe v Ptuju, ki se nahaja v nekdanji Vzhodnoštajerski ali Ptujsko-Ormoški pokrajini. Ena izmed posledic pogodbe je bila tudi osamosvojitev sleherne slovenske vasice.

Šlo pa je še dlje. Osamosvajala se niso le mesta in vasi, osamosvajale so se tudi ulice. Ker pa smo Slovenci zelo fovšljivi sosedom, je v ulicah prišlo do spopadov. Zato so leta 2050 v Ulici Janeza Janše v Grosupljem podpisali še eno mirovno pogodbo, ki veli, da se mora osamosvojiti vsaka hiša. Če ljudje živijo v bloku, se mora osamosvojiti vsako stanovanje.

Nekaj let kasneje se je pričelo množično nasilje znotraj hiš in stanovanj. Posledica je bila podpis mirovne pogodbe v rojstni hiši Andreja Bajuka. Osamosvojil se je vsak Slovenec.

S tem pa zgodbe še ni konec. Po tem, ko se je osamosvojil vsak telesni organ, po tem ko se je osamosvojilo vsako tkivo in po tem ko se je osamosvojila vsaka celica, je zgodba jasna. Osamosvojiti se je moral še vsak celični organel.

Leta 2089 je bil vsak jebeni mitohondrij svoja pokrajina. In ob pokrajinski proslavi ob stoti obletnici Roka Kašparja, je eden izmed njegovih mitohondrijev dobil 20 milijonov evrov evropskih sredstev za razvoj. Ker pa organelom v ostalih celicah to ni bilo všeč, so ta mitohondrij ubile.

V enem dnevu je prišlo do vojne znotraj mene. Moji notranji organi so me v vojni povsem izmaličili. Tako sem en dan po stotem rojstnem dnevu umrl. Ko so me še živega, a vendar močno oslabljenega napadli zajedavci in podobna golazen, sem v zadnjem dihu preklel pokrajine.

Višje kazni za prometne prekrške so na ceste prinesli kar precej mečkačev. To so tisti, ki se zaradi strahu pred policijo dobesedno vlečejo po cestah. Včeraj sem naletel na enega takega, ki je od bencinske postaje v Medvodah pa vse do krožišča vozil pod 40 km/h, čeprav je omejitev 50. Hitrost se mu je spustila tudi na 28 km/h.

Oviranje prometa?

V dokaz prilagam tale video:

“Tako blizu ne bo nikoli več,” sem si rekel in se s prijatelji odpeljal v Celovec. Šli smo se nadihati navijaškega vzdušja, ki te dni preplavlja Avstrijo in Švico. Razlog je bil dovolj velik: pomerili sta se Hrvaška in Poljska, vse skupaj pa so začinili še navijači. Menda je bilo ta dan v Celovcu okrog 100 tisoč Hrvatov.

In res. Vse je bilo v znamenju rdeče in bele. Kaj ne bi bilo, obe reprezentanci imata drese v kombinaciji bele in rdeče. Več je bilo kockastih dresov. V poplavi Hrvatov in Poljakov pa sem opazil tudi dva zelena dresa. Slovenska. Slava jima!

Ta dan se mi je zgodil edinstven primer. V letu 2008 sem na mejnem prehodu z Avstrijo pokazal potni list dvakrat v enem dnevu. Jebi ga, sem šel pač dvakrat v enem dnevu v Avstrijo. Nato smo dobili parkirno mesto pred eno izmed trgovin in se peš odpravili proti štadionu, ki je bil oddaljen kak kilometer. Ceste v bližini štadiona so bile za promet seveda zaprte. Ker pred štadionom ni bilo poskrbljeno za javno spremljanje tekme preko platna (kart nismo imeli), smo šli v center, ki je bil prav tako za promet zaprt. Na srečo smo blizu našli novo parkirno mesto in se odpravili v center. Med hojo smo videli gostilno, v kateri prodajajo Karlovačko. “Vse za Euro 2008,” je rekel Hans in iz Zagreba pripeljal kamion hrvaškega piva.

Romantika pred celovškim štadionom

Malce manj romantike

Nato pa smo zaslišali “domačo” glasbo in smo si rekli: “To je to.” Vstopili smo na nek trg, preplavljen s hrvaškimi navijači. Postavljen je bil oder, s katerega so v živo odmevale hrvaške domovinske. Pred tekmo je napovedovalka podžigala Hrvate z vprašanji, kot so: “Ko će pobjediti?” Odgovor je bil glasen: “Hrvatska!”

Bijelo-crvena polja Hrvatska …

Srečali pa smo tudi tri Slovence, s katerimi smo objeti čez rame med tisoči Hrvatov na glas zapeli Sivo pot. Nekateri hrvaški patrioti so nas malce sumljivo gledali, vendar bi pravi slovenski patriot takoj pričel naglas razlagati, da bi moral biti Celovec slovenski. Pa Istra tudi. Ane Zmago? Pa pustimo zdaj to …

Ob golu Hrvaške, so navijači podivjali, prižgale so se bakle. Pesti sem stiskal za Hrvate, ne glede na politične razmere. Ne glede na Jorasa. Ne glede na Sanaderja. Ne glede na ribolovno cono. Pač pa zaradi evforije in ker grem k njim na morje. Zakaj bi potem hodil na morje na Hrvaško, če jih pravzaprav sovražim. Saj so se mi zdeli navijači v kockastih dresih ob cesti na Ljubelj smešni, vedar bi bili Slovenci isti, če bi igrali naši.

Vseeno pa Hrvatom globoko zamerim reklamo za Ožujsko. Če že imate slovenskega komentatorja, naj vsaj govori pravilno slovensko. Kaj je že prepovedan prostor v nogometu? Najbolje, da posnamem reklamo, v kateri si bo lepo okrogla ženska v kockastem belo-rdečem smučarskem dresu z imenom Janica zlomila nogo, na koncu pa napišem, da je lepo biti Slovenec, ko gre konkurenci slabo. Saj veste, fovšija je slovenski nacionalni šport. Kakšen fuzbal, že od leta 2002 ne več …

Sporna reklama:

Ali zdaj vidite, zakaj kabelski operaterji med prenosi nogometnih tekem zatemnijo HRT 2?

Fanzone Klagenfurt

Očitno se glede novih pogojev za ohranitev Zoisove štipendije vse bolj zapleta. Pripravlja se članek, ki bo objavljen v Nedeljskem dnevniku. Varuhinja človekovih pravic je postarju v odgovoru zapisala:

[citat iz maila:]

Novinarka Milena Dora pripravlja za tednik Nedeljski dnevnik prispevek o spornem (ne)obveščanje o novem minimalnem standardu za prejemanje Zoisove štipendije, v zvezi s čim ste tudi na Varuha človekovih pravi naslovili pobudo. Ker so informacije iz realnih zgodb in z realnimi osebami mnogo močnejše kot brez njih, nas je novinarka prosila, če bi lahko stopili v kontakt s kom, ki je k nam vložil pobudo in ga/jo prosili, ali bi bil/bila prippravljen/a za časopis povedati svojo zgodbo. Ker je postopek pri Varuhu zaupen in nikoli ne posredujemo informacij o naših pobudnikih, se na vas obračam prav z vprašanjem oziroma željo novinarke, ali bi bili prirpavljeni zgodbo z imenom zaupati tudi njej. V primeru, da se za to odločite, bi novinarki posredovali vaš kontaktni naslov (e-mail), da bi z vami stopila v stik, lahko pa bi, če bi vi to želeli, vam posredovali njenega in bi vi stopili v stik z njo.

[konec citata]

Njen mail lahko najdete tukaj in jo kontaktirate.

Na ustavno sodišče pa lahko pošljete tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti:
http://www.us-rs.si/media/obrazec.za.vlozitev.pobude.ms.word.doc

Na mail sem dobil tudi pošto, v katerem obupana dijakinja želimeljske gimnazije piše:

Živjo!

Najprej en lep pozdrav s strani vaše konkurence;) Sem namreč letošnja maturantka želimeljske gimnazije (ene, edine in najboljše:P) in pišem vam zaradi novega zakona o štipendiranju. Slišala sem namreč, da ste vi vse to vedeli že zdavnaj in celoleten letošnji trud posvetili pridobitvi tega neverjetnega povprečja 4,1… No, po prvotnem šoku češ a smo potem mi edini luzerji, ki tega nismo vedeli, sem odkrila, da definitivno nismo… Vsaj glede na odgovore mojim obupanim topicom na najrazličnejših forumih in sodeč po zapisih različnih maturantskih bloggerjev ne. Me pa zanima, v kolikšni meri je bila ta informacija objavljena v javnosti, kje za vraga ste vi to zvedeli, ubistvu vse v zvezi s tem… Predvsem pa: ALI SE TUDI MED VAMI NAJDE KAKŠEN OBUPAN MATURANT, KI BO OSTAL BREZ ZOISOVE IN SE MU ZDI TO RAHLO SPORNO ?????????????

Za vse odgovore, informacije, morebitne pripombe in nasploh kakršnekoli odzive se vam najglobje, najlepše in najiskreneje zahvaljujem:)

aja…če v vaši vasi, bloku, hiši, sobi, mestu, ulici, avtodomu, občini……kjerkoli pač, živi kdo s podobnimi problemi - bila bi strašno hvaležna, če bi mu posredovali moj mail:)

Lep pozdrav (tak maturantski z vonjem po praznih denarnicah:),

Klara

Ker pa je v boju potrebno združiti moči, so se štipendisti zbrali na forumu, kjer zdaj pišejo svoje zgodbe. Največja bedarija je, da so nekateri pristojni organi tekom šolskega leta 2007/08 štipendistom podajali napačne informacije. Nekateri šolski svetovalci pa so bili o novih pogojih obveščeni šele sredi šolskega leta (po polovici?!) ali sploh ne.

Moderatorka foruma je tri strani dolgo pismo poslala na sledeče naslove:
- Zavod RS za zaposlovanje, OE Celje, mag. Jožica Razpet – Ljubljanska 14, Celje
- Zavod RS za zaposlovanje, OE Celje, Karmen Leskošek- Ljubljanska 14, Celje
- Ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Marjeta Cotman – Kotnikova 5, Ljubljana
- Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Mojca Kucler Dolinar – Kotnikova 38, Ljubljana
- Minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver – Masarykova cesta 16, Ljubljana
- Urad predsednika vlade – Gregorčičeva 20, Ljubljana
- Varuh človekovih pravic RS – Dunajska cesta 56, Ljubljana

Zanimiv je njen post, v katerem pravi:

Trenutno je odgovoril samo zavod za visoko solstvo in sicer da oni nimajo nic s tem in upajo da bomo ugodno resli stvari…

Zraven so dopisali zelo zanimivo dejstvo, in sicer da je bil zakon objavljen 23.5.2008 (in ne ze lani poleti kot trdijo nekateri)… Torej je le prepozno za nas, se strinjate?

Povejte svojo plat zgodbe tudi vi! Vabljeni na forum!

Le v kup, le v kup, uboga gmajna!

Slikano prejšnji teden v Ljubljani: